Stari Rebrov je bil v gozdu, ker mu je zadnji veter podrl štiri jelke. Ko je župnik stopil v lepo, po rožah dišečo družinsko sobo, je na visoko dvignjeni postelji ležala Rebrova gospodinja in brala Turgenjeva Lovčeve zapiske.
»Tete so na njivah, oče v gozdu, pri klavirju, nekje seje in seje, mene je pa gripa vrgla v posteljo.