Zadnjih nekaj desetletij so imeli župniki v ljubi slovenski deželi v svojem važnem in častitljivem poklicu različna veselja. Nekatere je veselilo, da so imeli polne hleve govedi in čedne konje pa močnega in pridnega hlapca, čeprav jih je škof ob obiskih opominjal, naj bodo skromni glede reje krav in volov, telet in konj. Drugi so se posvetili vodenju strank v kraju in so s prižnice sipali ogenj in žveplo na brezverne liberalce in njihov list ter na uboge socialiste, ki bi radi svet preobrnili.