Župnik se je ob tem globoko zamislil. Ko je ostal v svoji delovni sobi sam, se je spomnil, kako je bilo pred dvanajstimi leti, ko ga je poklical v škofijski dvorec Bonaventura. Takrat se je župnik čutil silno počaščenega, ko mu je prevzvišeni vladika namenil eno najlepših in najbogatejših notranjskih župnij.