je molče odšel za konji čez mejo, ki je odmevala od hrušča konj, ki se je mešal z ječanjem starih jelk in bukev. Ko sta ostala na graničarski stezi sama, je Jovo šepnil: »Za naju je bilo enainšestdeset konj, za našega starega pa jih je bilo samo enainštirideset. Za tistih dvajset konj si bova midva delila.«