»Kar naj pride,« je zamrmral komandant in nabral obraz v gube. Vstopil je bataljonski komandant, srednje velik človek kostanjevih las, kratko pristriženih brčic, v lepi novi obleki iz angleškega vojaškega blaga, zlikanih škornjev, prepasan s širokim svetlorumenim pasom, na katerem je visela belgijska pištola. Stopil je tri korake od vrat, pozdravil, mirno obstal in dejal: »Tovariš komandant, bataljon je na počivališču, po spisku je sto šestindvajset mož, od tega jih je sedem v bolnicah, deset v patrolah.