Konja sta vzdigovala glavo, hrzala in dobro jima je dela pohvala in trepljanje prijatelja. Kadar je ves premočen prišel z njima iz gozda, ju je v hlevu drgnil s slamo toliko časa, dokler nista bila suha. Ljudje po vasi so govorili: »Strničev hlapec skrbi za konje bolj, kot marsikatera mati za svoje otroke.«