Od časa do časa je z zateglim glasom zaklicala: »Oče, ljubi oče, bomo kmalu tam?« Ali pa je samo pogledala izpod debele odeje na starca, nato ji je pogled spet zdrknil na starega konja, ki je s težko sapo vlekel okorni voz. Nazadnje so ji oči obvisele na Savinjskih gorah, kjer je venomer bobnelo.