Take komandirje in četne komisarje sem poklical na NOO in jih vpričo in predsednika NOO Koširja oštel. Komandirji čet, ki so bili domačini, so me ubogali in poslušali, medtem ko četni komisarji niso bili posebno dovzetni za opomi ne. Šele zatem, ko sem po četnih celicah obširno govoril o programu OF, o vlogi vojske, o vlogi NOO, so postali bolj dostopni.