Odšel sem v štab; tam so sedeli po tleh: Prlek,, mali komandant iz drugega bataljona, učeni kulturnik in slavist ter nekaj kurirjev. »Tako vam pravim,« je govoril, »ti,, ki si hodil v šole, glej, da boš po vojni pisal prave knjige o partizanih, pa ne take, ki nimajo ne repa ne glave; napisal boš vse po pravici, kako smo se tolkli, pa tudi to, kako smo jo včasih prav hitro pobrisali. Samo tako da ne boš pisal, kjer samo premišljujejo in vzdihujejo, ker jokavcev pri nas ni.