je potrpežljivo čakal deset minut, nato je rekel: »Ha, ha, važnejše je, da gremo po krompir, kakor pa da poslušamo politiko, ker od politike ni bil še nihče sit; tako so govorili tudi moj pokojni oče in prav so imeli. Bog jim daj nebesa, če se kje ne vicajo, ko so pa tako radi mejnike prenašali...« »Ne, tovariš, komisar sem in celo vaš komisar in danes prvič govorim.