Pogovoril sem se z vsakim partizanom; zanimalo me je, od kod je doma, kaj je doma delal in podobno. Vsi so zelo hrepeneli po koncu vojne, hrepeneli so po domači zemlji, bili so prepolni domotožja. 25. oktobra smo se dogovorili, da bo štab odreda obiskoval bataljone in obdeloval od bataljona do bataljona vojaške, politične in partijske zadeve. In res smo nekega večera odšli: z velikanskim nahrbtnikom, komisar Stane () in jaz.