Edina izjema je bil župnik Čmugelj iz Babnega polja, s katerim so imeli krajevni terenci stike. Ves avgust in polovico septembra smo iskali in lovili izgubljene, preplašene in obupane poedine partizane, ki so mislili, da je vsega konec; mnoge smo pregovorili, da so ostali. Septembra so mi sporočili, da sem imenovan za pomočnika komisarja Notranjskega odreda.