V sivem skalovju je skovikala, velika uharica, na lazu pod Petelinjekom pa je lajal. »Ej, ne samo naši dolenjski gozdovi, temveč tudi vaši notranjski imajo polno romantike in gozdne idile,« je polglasno pripomnil zdravnik, se zaustavil in prisluhnil lisjakovemu lajanju. Tu in tam je zarigala mula in motila lepo gozdno tišino, tu in tam je bilo slišati žvenket orožja in znan nočni brigadni klic: »Veze ni.«