Komisar drugega bataljona, študent Jovo, mlad in močan fant, se mi je približal in mi povedal z žalostnim glasom: »Neka kmetica noče dati pet litrov vina za ranjence. Pravi, da ga ima samo še petdeset litrov, a za kosce. Sosedje so pa rekli, da ima sinova pri belih, tadva da hodita ponoči kosit in pit vino.«