»Najhuje je mimo,« sem dejal družini. » bogu,« je rekel gospodar in se pogladil po sivkastih laseh; zazdel se mi je starejši kakor pa popoldne, ko smo prišli v njegovo hišo. Hčerka, ki je ležala poleg mene, se je naglas zasmejala, da so se pokazali kakor marmor beli zobje.