Ko sem prebiral pismo, je prižgal polovičko cigarete, pihnil pod strop in dejal: »Saj sami veste, da ni vse tako lepo, kot sem napisal. Ali naj se starši vesele. Oče bo gotovo dejal, kako je to, da so toliko Italijanov ujeli, da jih še prešteti ni mogel, on, naš, ki je preštel, koliko vrst krompirja je vsajenega na njivi, ki je preštel koruzne na njivi in ki je vedel za vsak na gmajni.«