» sem in še bi si rad ogledal in se naužil toplega dolenjskega sonca, preden me bodo odnesli v hladne, temne kočevske gozdove.« »Ej, da, naša Dolenjska je lepa,« je otožno menil drugi mitraljezec in priprl oči. Nagovoril sem domači dekleti, da sta šli sedet k ranjencem; nekaterih se je lotevala melanholija.