Vsak med nami pač misli na tisti kraj, ki mu je najdražji, saj smo ljudje. »Že res, da smo ljudje, ali, ko sem zadnjič o tem govoril nekemu tovarišu, se je samo posmehoval in me nadrl z zelenčkom; kar hudo mi je bilo. Da sem vedel, da se tako rad norčuje iz mladih ljudi, mu ne bi omenil.« 13. maja.