Zvečer smo sedeli pri tabornem ognju. Nekateri so spali in dremali, drugi zopet smo se pogovarjali o smrti, o tem, zakaj je človek tako tih, kadar umira, zakaj ni patetičen in surov, in o tem, kako umirajo kmetje, naši ali na nasprotni strani. Menili smo, da naši vedo ali morajo vedeti, zakaj se bore, oni siromaki, ki so šli k belim, pa ne vedo in so žrtve za stari red.