Kurirji iz Primorske in dolnjega Gorskega kotora se oglašajo tu, si izmenjavajo pošto in se pogovore, nato pa se izgube v globokih, samo njim znanih gozdovih. Ranjenci hrepene v skrite bolnice, ki leže za Otrobovcem. »Ah, Otrobovec,« vzklikne partizan domačin, ko ga zagleda iz Racne gore ali Kneškega vrha in pohiti v noči kar počez čez njive in travnike in se nato vzpenja po strmi nadleški gmajni, dokler ne pride do senožeti. Te se vlečejo vse tja do podnožja temnega, skrivnostnega in nepremagljivega Otrobovca, ki leži kot trden vogelni kamen ob vznožju mogočnih snežniških gozdov.