Pred oči so mi stopali dragi domači borci in talci, ki so padli -, Toneti, Franceti, Pepeti,,... in še in še so se vrstili oni, ki sem jih poznal, se razgovarjal z njimi o razmerah v svetu, o knjigah in brošurah, o kapitalizmu in fašizmu. Izpred oči mi je izginila dolga vrsta tako znanih domačinov, znenada pa sem se zavedel, da je v Sloveniji malo krajev in dolin, ki bi v domovinski vojni toliko žrtvovali, kakor je naša Loška dolina. Da, zavesa bo padla na leto strahot in trpljenja, ali vedno se bomo s ponosom spominjali, da so Notranjci znali vzdržati vse strahote, vse težave barbarskega fašizma.