In skozi to črno temo se je moral Gab plaziti naprej. Tipal je z nogami in z rokami okrog sebe, a mu vse ni nič pomagalo ‒ spotaknil se je pri vsakem desetem koraku in enkrat še telebnil na tla, kakor je bil dolg in širok. Zabolelo ga je pri tem padcu prav nemilo, in kolena ter komolce si je obdrgnil.