Gab je globoko vzdihnil in zavil pod hribom proti jezercu, ki je pošumevalo v večernem vetrcu ... 4. Tri zvezde, lepe kakor same božje lučke, so se že užigale na prostranem nebu; mračniki so frfotali skozi temni; večerni vetrc se je že polegel, ko je dospel Gab do jezerca. Tam se je usedel na obcestni kamen in je strmel v mirno bičje, ki je na gosto pokrivalo jezerski breg.