Zdaj se je bližal belim stenam ogromnega; samo za dve pedi je še bil oddaljen od njih ‒ in že se je lesketal sneg med ogromnimi stenami. Tisoč biserov se je pršilo tam, se pršilo in se razlivalo v iskrečih lučcah ... A še vedno ni bilo od nikoder živega glasu sredi gluhe noči ... Hej ‒ tedaj se je pa razlegel glasen pok in odjeknil stotero od pečine do pečine.