Pozabil je vse tiste hipe svoje nesreče, ki jih je bila poslala nanj rožaponoža. Še doma se ni spominjal več rad in tudi ne sosedovih, ki so zaradi Gaba izgubili šest ovac in rejenega. Gab je mislil samo na krasoto, ki se je smejala vse okrog njega po Planici, in je bil tako zadovoljen, da si ni želel ničesar več na svetu.