Zibal se je v sončnih, plesal sem ter tja, potem pa poletel v, lahkem poletu tja gor, kjer se je pod iskrilo v sončni luči širno ogromno snežišče ... Gab je sedel na skalo in se grel. Požvižgaval si je in strmel na skalovje, kjer se je sprehajala in pasla čreda divjih koz. Razločno jih je videl na položni, sivkasti polici in tudi slišal, kako so sprožile kamenje, da je padalo z zamolklim truščem v globočino.