Tiho je hodila po hiši, da so se njene stopinje komaj slišale; niti glasno ni govorila, kakor da se boji, da ne bi nekoga prebudila iz spanja. Obraz ji je bil še vedno rdeč in cvetoč, a vendar so se poznale na njem ozke gube in črtice, ki so se pričele po čelu in ob ustih. Danijelu je stregla s posebno ljubeznijo in kadar mu je pogledala v obraz, se je nehote streznila in oči so ji postale žalostne in so gledale proseče, kakor da prosijo odpuščanja.