Še je imela glavo obvezano, a bolečine so bile že prešle in tudi omotica se je ni lotevala več. A Marijandelj ni bila več ona prožna in živahna ženica kakor prejšnje dni. Tiho je hodila po hiši, da so se njene stopinje komaj slišale; niti glasno ni govorila, kakor da se boji, da ne bi nekoga prebudila iz spanja.