Dobrač je bil preklan in z južnega pobočja je bil sneg izginil popolnoma. Skal ni bilo nikjer več, le zamazana zemlja je strmela hudobno med svet; od tam je še vedno prihajalo votlo bobnenje, kakor da se trese vsa gora in vali prst, kamenje in vse, kar hrani v sebi, naravnost v dolino, da jo popolnoma zasuje. Iz doline pa so vstajale zamazane megle in se dvigale in spet padale, kakor da uganja tam zloben čarovnik najhujše čarovnije.