Debelo, ovčjo madro si je poveznil prav do ušes, zunaj v veži si je nataknil na noge lesene cokle in stopil iz hiše. Nebo nad gorskim svetom se je bilo zavilo v tanke, sivkaste meglice, izza njih je mežikalo zimsko sonce brez moči in svetlobe. Po dolini je bilo za dober seženj snega, a divje skalovje po Martuljkovih gorah je bilo tako zasneženo, da se skale niso prav nič razločevale.