je pač gledal tja gor, a ni mogel videti ničesar, ker je bilo vse ozračje zastrto, a ne z meglami, ampak z dimom, ki se je leno valil iz kraja v kraj in se vedno bolj gostil. Zdelo se je, da gori vsa prostrana pokrajina, a ne samo človeška bivališča in gozdovi, ampak tudi zemlja, dasi jo na gosto pokriva sneg. »Moj Bog, ali je napočil sodni dan?« je pomislil in obšla ga je skrivna groza, da se je trikrat prekrižal.