A tudi na polju se dolgo ni ustavil, obstal je šele na cesti ob vodi, ki je tekla v ozkem jarku tik ob cesti. Položil je Marijandelj na sneg, s prgiščem je zajemal vodo in ji je razmočil od krvi strjene lase. Zagledal je na temenu rano, ki pa ni bila velika in ki jo je skrbno izpral in obvezal s kosom lastne srajce.