Marijandelj je zavpila v silnem strahu, a že isti trenutek je padel kamen iz višine in jo zadel v glavo. Marijandelj se je zgrudila in je obležala nezavestna na tleh ... V. je moral obstati, še preden je zavil v ulico, zakaj tla pod njim so se sunkoma tresla, da ni mogel nikamor naprej in ga je pričelo metati, da se je le s težavo obdržal na nogah. Po zraku je vršalo čudno, nepoznano bučanje, hiše pred njim so se zibale, kakor da hočejo skočiti iz nevšečnih temeljev.