A sam ni vedel, zakaj se ga je polotila bojazen, ko je v jasnem jutru gledal na goro, ki je prešerno kraljevala nad spečimi ziljanskimi vasicami. Bila je slutnja, ki je prišla kdove odkod in se je čez nekaj ur uresničila z vso strahoto in obupom. Pod so jo došle rateškega naseljenca, ki se je vozil v Beljak.