Mati je bila vesela tistega dne, ker ji je šlo vse tako po sreči; a še bolj je bila vesela, ker je videla, da se je sin spremenil in postal tak, kakršen je bil druga leta. Lotil se je celo dela, za katerega ni bil prijel vso zimo, pa celo požvižgaval je veselo vmes. ‒ »Nekaj se mu je pripetilo,« je naskrivaj mislila Marijandelj. »Bog je uslišal mojo molitev in ga rešil vsega hudega.