Sredi trde zime, ko se je sonce ono leto prvič nasmejalo in pričelo tajati sneženi škrlup, se je nad vasjo prikazal jastreb, ki je priletel naravnost z divjega skalovja nad Akom. Trikrat je obkrožil vas in se nenadoma zagnal na Pavlekovo dvorišče, kjer so kure brskale po ozki kopnini. Čudo se je zgodilo ‒ jastreb ni prav nič izbiral, ampak je pograbil srditega petelina za vrat in odfrčal z njim proti gozdu, ki se razprostira že tik za vasjo po strmih pobočjih Martuljških gora.