Ko se je dokopal do blagostanja, je tiho umrl sredi noči, ko je dopolnil komaj osemnajsto leto. Pet let že počiva gori pri na belem produ in je prevzel po njem domačijo in obrt, a ta obrt je bila zanj strašna in težka, ker ni imel smisla in veselja zanjo. »Sam Bog ve, kako pač pride vse to?« je mislil, ko je stopal po strmini proti višini, ki ga je pozdravljala z zasneženimi hojami tam gori nad razdrtimi pečinami.