Z rokavom si je obrisala oči in odšla počasi, počasi v kuhinjo. Danijelu je dobro del mrzli veter, ki je pihal naravnost iz Martuljkove soteske. Po gozdu je krenil navzgor po opolzki, zamrznjeni poti in se je vedno bolj bližal prvi strmini, ki je mrtvo gledala preko položnega gozda.