je sedela tam pri oknu in neutrudno vrtela. Sončni žarki so se vsipali skozi okno in če se je mladenka sklonila nekoliko v stran, so se vsuli razigrano na njene lase, da so zažareli kakor bi se razlivalo živo zlato okrog njene glave. je strmel, mehko mu je bilo pri srcu, a je bila vendar noč v njem in ona noč se je večala, čimdalj je gledal na mladenko, in je ponavljal sam pri sebi: »Ne vdam se jim ... za ves svet se jim ne vdam.