Zavihtel je klobuček in zavriskal na ves glas: »Juhuhu!« ‒ potem pa je šel naprej preko polja in je prepeval, da se je slišalo v samo zagorsko vas: »Na nebu škrjanček, pod nebom pomlad ... Oj, drobni škrjanček, kaj pel bi ti rad?«
Na pragu Koroščeve hiše je sedela mala. Z roko si je podpirala glavico in je mislila svoje misli.