Požrl jih je nesramnež, a jaz bom zdaj brez nosa in brez ušes ..., pa kako bom zdaj vohal med in kako bom poslušal zdaj svoje citre in svojo piščalko, ko nimam ne nosa in ne ušes? O, jojmene, teta Pehtara, jojmene!«
Pehta ga je prijela z obema rokama za glavo pa ga je nalahko stisnila: »Ne tarnaj,, prav nič ne tarnaj!« ga je tolažila.