Renčal je in ga je grabil s svojimi zobmi za jopič, za lase, za nos in za ušesa, a ga ni niti najmanj ugriznil. pa se je drl na ves glas, da je šlo skozi ušesa in je neprestano klical: »Teta Pehtara, oj, teta Pehtara!« Naposled je Pehta vendarle prihitela v sobico.