Pobit je hodil za svojo živinico ali pa ležal tam kraj rušja in je strmel na visoke pečine in na beli sneg, ki ga je bilo polno orjaško skalovje Široke peči. V srcu ga je grizlo nekaj bridkega ‒ in je vedel, da je to samo vest, ki mu že sedem dni očita, da se ni prav nič zavzel za nesrečnega. Glej, ko je ugrabila Pehta ubogo, se ni pomišljal.