Tu in tam je votlo zabobnelo med skalovjem; divje koze so sprožile kamenje z gladke police in kamenje se je valilo preko visokih sten in je padalo z glasnim prasketom na široko snežišče pod strmim. Potem pa je vladala zopet tišina, mrtva tišina ‒ in je skoraj slišal utripanje svojega lastnega, žalostnega srca. ‒ Prišla je v izbo Pehta, pa se mu je začudila.