Veste, teta Pehta, kar sram me je, tako sram, da bi kar pobegnil v dolino h, če bi ne bilo tega nemarneža ‒ tega volka, sem hotel reči. Pa ne morem nikamor, ker mi je vedno za petami. Dajte, teta Pehta, recite mu v njegovem zamorskem jeziku, naj me vsaj ne gleda tako neumno!