Noč je že legla na zagorski svet. Nizko, grbavo rušje je pošumevalo v hladnem vetrcu, ki je vel s strmih, v nebo kipečih snežnikov. Zvezde so se vžigale po prostranem, jasnem nebu in hipoma je legla mrtva tišina na samotno gorovje in slišalo se ni več niti šumenja silnega slapa.