Zaprašil se je po strmini in je bežal z naglimi koraki tako dolgo, dokler ni prišel na senožet. Mračilo se je že in živina je že ležala po širnih stajah. Tedaj pa se ni več bal, za trenutek je postal kraj senožeti in je zavriskal na ves glas, hej, še je živa sirota, še je živa!