In nazadnje so verjeli tudi Koroščevi, da je slepa sirotica padla v gorski potok in utonila. Tudi je skoraj verjel in je bil žalosten, tako žalosten, da mu ni bilo več mar za citre in popevanje. Povešal je glavo in je neprestano mislil na ubogo, ki jo je srečala tako žalostna smrt.