Mogoče bo pa Bedanec zadovoljen s tisto lepo pesemco.« In ni kar nič odlašal, pa je pričel polglasno peti: »Drumljalija ‒ drumljaja ‒ koza ima dva. Kezi naši ‒ mekmekmek ‒ ni noben pomagal; oj, pa kar v grob je odšla ‒ drumljalija ‒ drumljaja ... « Bedanec je kar cepetnil z nogo in je potegnil vrv, da se je prekotalil in je padel z obrazom naprej med pesek.