Zakaj tisti hip je Bedanec strahotno zavpil tam na oni strani in je videl, kako je šinil bliskoma z vrha v strašni prepad. A z njim je zdrknil tudi divji in je izginil z Bedancem v črni temi, ki je zakrivala strašni prepad ... je stal kakor prikovan na skali in se je držal z rokami za glavo. Slišal je samo še prestrašeno stokanje male Mene ‒ potem pa je skočil s skale.